»Res je. Gledalcev ne želim preveč sugestivno obremenjevati s svojimi distopičnimi koncepti.«
»To ni bilo delo, o katerem bi moral gledalec razmišljati in ga poskušati dešifrirati s svojo glavo, temveč naj bi ga začutil s takšnim naravnim instinktom, kot ga uporablja zajec, ko se zakoplje in si ustvari svoj dom.«
»Potopitveno gledališče kot forma ponuja prehajanje v času in prostoru, pri čemer si gledalci skozi sekventno dramaturgijo sami izberejo prizore, ki jih želijo videti in s tem tudi zgodbe, ki jim sledijo.«
»Fragmentirana pripoved, ki se – brez jasnega začetka in konca – vrti pred oziroma okoli gledalca govori o človeštvu, življenju, ponavljajočih se človeških napakah – kot so vojne, o občutkih (ne)zmožnosti nadzora ter (ne)možnostih mišljenja novega. Smo ujeti, 'zaciklani'? Ali lahko razbijemo kodo cikla? Kako?«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju